V naslednjih 50 letih bodo podnebne spremembe vplivale na gospodarstvo, še posebej na kmetijstvo, energetiko, promet, turizem in zdravstvo. Pospešile bodo izgubo ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Prizadele bodo gospodinjstva in podjetja ter predvsem najbolj ranljive družbene skupine (starejši, ljudje s posebnimi potrebami in gospodinjstva z nizkimi prihodki). Vplivi se bodo razlikovali po regijah, najbolj občutljiva bodo priobalna in gorska območja ter poplavne ravnice.

• V severni Evropi bodo podnebne spremembe najprej prinesle mešane učinke, vključno z nekaterimi koristmi: manj ogrevanja prostorov, večja kmetijska pridelava, večja rast gozdov. Sčasoma pa bodo negativni učinki (pogostejše zimske poplave, ogroženi ekosistemi, večja nestabilnost tal) prevladali nad koristmi.
• V srednji in vzhodni Evropi se bo količina poletnih padavin zmanjšala, kar bo pripeljalo do večjega pomanjkanja vode. Vročinski valovi bodo povečali zdravstvene težave. Produktivnost gozdov bo manjša, pogostost požarov zaradi vžiga šote pa bo večja.
• V južni Evropi bodo podnebne spremembe povzročile poslabšanje stanja: večja zdravstvena tveganja zaradi vročinskih valov, več požarov v naravi, manjša razpoložljivost vode ter s tem tudi manjši potencial vodne energije in manjša kmetijska pridelava.

Poleg tega strokovnjaki IPCC pričakujejo, da se bo: 

• Nevarnost poplav povečala zaradi vse večjega taljenja ledu in snega, hitre in nepričakovane poplave bodo postale pogost pojav po vsej Evropi, zimske poplave in izlitja bodo pogostejše na obalnih območjih, povečala se bo tudi erozija.
• Povečala se bodo zdravstvena tveganja (vročinski valovi, poplave, bolezni). 
• Biotska raznovrstnost se bo korenito spremenila, zlasti v alpskem svetu, saj se bo velika večina organizmov in ekosistemov le težko prilagajala spremembam.
• Izzivi, s katerimi se bodo ukvarjale gospodarske panoge (kmetijstvo in gozdarstvo, turizem, energetika), bodo vse večji.

Prilagoditveni ukrepi 

Nabor mogočih prilagoditvenih odzivov je zelo velik in sega od čisto tehnoloških rešitev (npr. obramba pred poplavljanjem morja), prek spremembe vedenjskih vzorcev, do upravljavskih (npr. spremenjene prakse kmetovanja) in političnih odločitev (npr. prostorski predpisi, cilji zmanjševanja emisij). Dejstvo pa je, da se moramo še vedno spopasti z visokimi okoljskimi, gospodarskimi, informacijskimi in družbenimi ovirami ter ovirami pri ukrepanju in vedenjskimi vzorci, ki zavirajo izvajanje ukrepov za prilagajanje spremembam.

Ker se vplivi podnebnih sprememb razlikujejo med regijami, se morajo razlikovati tudi prilagoditveni ukrepi. Zato bo njihov izbor in izvajanje predvsem v pristojnosti držav članic in regij. Vloga EU pa bo v podpori in dopolnjevanju njihovih naporov skozi celovit in usklajen pristop, posebej pri čezmejnih zadevah in politikah, ki se oblikujejo na EU ravni. EU lahko izboljša učinkovitost nacionalnih prizadevanj, zlasti:

1) v tistih sektorjih, ki so tesno povezani na ravni EU (npr. kmetijstvo, ribištvo, oskrba z vodo, zaščita biološke raznovrstnosti, promet in energetika);

2) pri čezmejnih vprašanjih, kot je gospodarjenje s povodji in z biotsko raznovrstnostjo;

3) v prikrajšanih regijah in regijah, ki so jih najbolj prizadele podnebne spremembe.

Prilagajanje na podnebne spremembe bo vključeno tudi v vse ostale EU politike in bo izpostavljeno predvsem v zunanjih politikah EU v obliki pomoči najbolj prizadetim državam.

Junija 2007 je Evropska komisija predstavila Zeleno knjigo o prilagajanju vplivom podnebnih sprememb, ki je bila nadaljevanje dela in izsledkov Evropskega programa za podnebne spremembe. Aprila 2009 je sledila naslednja faza, ko je izšla Bela knjiga o zmanjšanju dovzetnosti Evrope za podnebne spremembe, ki določa ukrepe, s katerimi bo EU izboljšala prilagodljivost naravnih in človeških sistemov na vplive podnebnih sprememb in poudarja predvsem:

• širjenje „baze znanja“ o tveganjih in vplivih podnebnih sprememb,
  upoštevanje vpliva podnebnih sprememb na temeljne politike EU;
• združevanje različnih ukrepov za doseganje najboljšega rezultata – za boljše prilagajanje bodo morebiti potrebni inovativni finančni mehanizmi (vključno s tržnimi shemami);
• pomoč pri širših mednarodnih prizadevanjih za boljše prilagajanje;
• sodelovanje z državnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi.

Cilji EU so, da se izboljša dostop do večjega obsega podatkov o podnebnih vplivih bo olajšal postopek odločanja; vzpostavi mehanizem za izmenjavo informacij, ki bo omogočal lažji dostop do več virov informacij o vplivih podnebnih sprememb, občutljivih območjih in  najboljših praksah (do leta 2011), sprejem odločitev o prilagoditvi temeljnih politik EU.

Na ravni Slovenije je kot prioriteta izpostavljeno prostorsko načrtovanje kot eno pomembnih preventivnih instrumentov za prilagajanje podnebnim spremembam. Ob tem pa tudi trajnostno in celostno upravljanje z vodnimi viri, podnebnim spremembam prilagojeno trajnostno gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi, ohranjanje biodiverzitete in informiranje ter osveščanje javnosti o posledicah sprememb podnebja.